Mehanska obdelava kovin spada med zelo razširjene panoge strojne proizvodnje. Kovinski deli sestavljajo celo kopico naprav, ki se uporabljajo tako pri profesionalnih dejavnostih, kot tudi v vsakdanjem življenju. Kovine izkazujejo zelo uporabne lastnosti, zaradi katerih jih s pridom uporabljamo kot ključne sestavne dele izdelkov, kot so strojni elementi. Najbolj pogosto uporabljena kovina je železo oziroma jeklo, sledijo pa ji aluminij, baker, cink in druge.
Od vrste kovine so odvisne tudi njene lastnosti: trdnost, kovnost, toplotna in električna prevodnost. Večini kovin je skupno dejstvo, da so zelo obstojne in se jih da dobro oblikovati. Nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da omogočajo recikliranje praktično v neskončnost. Za prilagajanje oziroma izboljšanje (zlasti mehanskih) lastnosti kovin je metalurška znanost razvila tudi celo vrsto kovinskih zlitin. Izboljšanje lastnosti kovin pa je mogoče tudi z mehansko obdelavo.
Strojni elementi za struženje kovin
Struženje je eden od najstarejših postopkov za oblikovanje kovinskih kosov. Pri struženju se kovinski del trdno vpne v vrtečo se glavo. Ob strani vrtečega se kovinskega kosa je postavljena orodna mizica s trdno vpetimi strojnimi elementi za obdelavo. Na mizici so vedno prisotni naslednji strojni elementi: linearni drsnik za pomikanje orodja proti obdelovancu, vpenjala za nož ter vijačni sistemi za premikanje orodja v želene smeri. Tako sklopljeni strojni elementi omogočajo nadzor drsnika z vpetim nožem, s katerim se kovinski obdelovanec reže po zunanji strani. Pomik noža za struženje je lahko ročni, v zadnjem času pa se v čedalje večji meri uporabljajo CNC stružnice z elektronskim nadzorom delovanja. Poleg mehanskih elementov, potrebnih za delovanje stružnice, se za pomoč pri zelo majhnih pomikih uporabljajo tudi strojni elementi za sprotno merjenje pomika – merilne letve in drugi elementi za indikacijo.
Rezkanje kovin
Rezkanje je poleg struženja najpomembnejši postopek obdelave kovin z odvzemanjem materiala. Za razliko od stružnice, kjer lahko pri obdelovancih le spreminjamo polmer kroga vzdolž osi, omogoča rezkanje bistveno širši nabor oblikovanja kovinskega kosa. Pri rezkanju je obdelovanec trdno vpet na obdelovalno mizico, vrti pa se rezkalni nož. Ključni del stroja za rezkanje predstavlja rezkalna glava, v katero se vpne vrteči se nož. Z njim lahko režemo kovinski del v vseh smereh, ki jih omogoča mizica za pritrditev elementa. Glavni strojni elementi, ki sestavljajo rezkar, so podobni, kot pri stružnici – vpenjalna mizica z linearnimi drsniki za pomik obdelovanca ter strojni elementi za fizični premik mizice.
Hladno valjanje in kovanje
Poleg mehanskih postopkov za preoblikovanje kovin z odvzemanjem materiala so v kovinski industriji zelo pogosti še postopki kovanja. Tu gre za oblikovanje kovin s pomočjo surove sile, ki stisne obdelovanec v določeno obliko in ga s tem preoblikuje. Postopki kovanja se največ uporabljajo za pripravo polizdelkov, namenjenih za nadaljnjo obdelavo. Poleg vročega kovanja, katerega namen je izključno preoblikovanje kovinskega kosa v želeno obliko, poznamo še hladno kovanje ter hladno valjanje. Oba hladna postopka sta pomembna zato, ker z njuno pomočjo dosežemo tudi mehansko izboljšanje materiala.
Orodjarstvo Pri izdelavi izdelkov proizvodnja podjetja potrebujejo posebne priprave, za katere se...